Geografija
Republika Hrvaška velja za eno najzanimivejših in najlepših držav na svetu. To si zasluži predvsem zaradi geografske lege. Hrvaška zavzema največji del vzhodne obale Jadranskega morja , ki kot del Sredozemskega morja najgloblje prodira v evropska tla. Ozko pogorje Dinaridov ločuje sredozemsko regijo države od njenega srednjeevropskega celinskega dela, ki se razteza od vzhodnih robov Alp na severozahodu do obale Donave na vzhodu in zajema južno del rodovitne Panonske nižine. Zahvaljujoč 3 zelo ločenim regijam (Jadransko, Dinarsko in celinsko/panonsko) je Hrvaška bogata z naravnimi lepotami;
Jadransko morje
Intenzivno modro Jadransko morje je dolgo 783 km, od tega je celotna obala, vključno z otoki, dolga 7868 km. Hrvaški del zavzema kar 74% ali 5835 km jadranske obale in predstavlja pravo Sredozemlje od prijetnega podnebja do mediteranskega (Laganini) življenjskega sloga. Hrvaška ima več kot 1000 otokov , od katerih je 48 stalno naseljenih. Tu se nahaja najgostejši arhipelag v Sredozemskem morju (Kornatski otoki) in njegova jasnost je med najvišjimi na svetu (do 56 m). Globina morja na severu ob obali Istre je globoka do 50 m, ob otoku Palagruža do 250 m globoko in blizu najbolj oddaljenega otoka Jabuka do 1300 metrov globine. Povprečna temperatura morja poleti se giblje med 22-27 °C in najnižjo zimsko temperaturo okoli 7 °C, spomladi pa prijetnih 18 °C.
Dinarske Alpe/Dinaridi
Gorski del Hrvaške zavzema skrajni severozahodni del Dinarskega pogorja. Razdeljen je na 2 glavni podregiji: Gorski Kotar in Lika. Gre za razmeroma visoko kraško regijo, zgrajeno pretežno iz mezozojskih apnencev in izrazito ločeno od sredozemskega in panonskega območja. Tu se nahaja ena najvišjih gora na Hrvaškem; Risnjak, Snježnik, Velebit, Plješevica, Mala in Velika Kapela. Večji del tega območja, zlasti v Lici, so velika kraška polja, ločena med seboj z visokogorjem. To območje je zelo redko poseljeno in obiluje naravne lepote, ohranjeno naravo in čudovite razglede. Tu se nahajajo 3 nacionalni parki; Plitviška jezera, Risnjak in Severni Velebit , ki privabljajo vse več turistov in ljubiteljev narave. To je idealno območje za številne dejavnosti na prostem, kot so planinarjenje, sprehodi, smučanje, kolesarjenje, pa tudi za mirne počitnice, obdane z gozdovi, gorami in svežim gorskim zrakom.
Panonska nižina
Največji del Hrvaške leži na nižinskem območju - celinska Hrvaška (obsega 55% ozemlja in 66% prebivalstva). Tu se nahaja del Panonske nižine (Slavonija) in gričevnato območje (Osrednja Hrvaška). Tej regiji tečejo največje hrvaške reke; reka Donava, Sava in Drava. Zaradi bogato rodovitne zemlje, kjer pridelajo večino hrane na Hrvaškem, to regijo upravičeno imenujejo hrvaška kašča. Tu se nahaja glavno mesto Zagreb (gospodarsko in politično središče Hrvaške). V zadnjem času to območje privablja vse več turistov, ki obiskujejo hrvaško metropolo, pa tudi druge turistične znamenitosti, kot so gradovi v Hrvatskem zagorju, baročno mesto Varaždin, naravne lepote Slavonije, številne kulturne prireditve...
Podnebje in vreme
Hrvaška ima tri podnebne pasove. Notranjost je zmerno topla in deževna, medtem ko imajo najvišji vrhovi Hrvaške gorsko podnebje, ki vključuje močne snežne padavine. Območja vzdolž jadranske obale imajo prijetno blago sredozemsko podnebje z velikim številom sončnih dni, poletja so vroča in suha, zime pa blage in mokre. Povprečne temperature v celinski Hrvaški so od januarja od -2 do 0 °C, na najvišjih nadmorskih višinah pa nekoliko nižje temperature. Avgusta je približno 20 °C, v gorah na najvišjih nadmorskih višinah pa okoli 12 °C. Povprečne temperature na jadranski obali so januarja od -5 do 9 °C, avgusta od 22 do 25 °C. Temperatura morja pozimi znaša 12 °C, poleti pa približno 25 °C.
Vreme na Hrvaškem in kdaj je najboljši čas za obisk Hrvaške? Rekli bi pomlad (maj in junij) in jesen (september in oktober), da bi se izognili turistični konici sezone (julij in avgust) in gneči. Maj in prva polovica junija je pravi čas za obisk Hrvaške, saj so se temperature že dvignile na prijetno raven in dnevi so vedno daljši. Septembra in začetka oktobra je dovolj sončnega vremena z zelo toplimi temperaturami, morje pa je še vedno toplo in prijetno za kopanje.
Kultura in zgodovina
Če vas zanimajo antični časi, začnite od rimskega amfiteatra v Puli , preko Zadra in njegovega foruma - največjega izkopanega foruma na vzhodni obali Jadrana - in nato do veličastne palača cesarja Dioklecijana v Splitu . Pojdite skozi čas, od predromanske cerkve sv. Dujma v Zadru iz 9. stoletja do romanskega obdobja v čarobnem mestu Trogir ali otokih Krk in Rab. Raziščite gotsko obdobje v Zagrebu, Pazinu ali mestu Ston na polotoku Pelješac. Odkrijte renesanso v Osorju na otoku Cresu, katedrala sv. Jakoba v Šibeniku ter otoka Hvar in Korčula. Na koncu obiščite še eno staro mestno jedro Dubrovnika s čudovitimi obzidji . Kraji Varaždin, Bjelovar in Vukovar žarijo s sijajem baroka, dediščina 19. stoletja pa je najbolje ohranjena na Reki, v Osijeku in seveda v središču Zagreba .
Gastronomija
Hrvaška kuhinja je raznolika in je značilna za vsako regijo (Istra, Dalmacija, Lika, Gorski Kotar, Zagorje, Slavonija), saj ima vsaka regija na Hrvaškem svojo posebno kulinarično tradicijo.
- Kontinentalna kuhinja je značilna za zgodnje praslovanske korenine in novejše stike z madžarsko in turško kuhinjo. Mesni izdelki, sladkovodne ribe in zelenjava prevladujejo z začimbami, kot so črni poper, paprika in česen. Nekatere tipične kontinentalne jedi so gulaš, fiš-paprikaš (pikantna ribja enolončnica iz Slavonije), štrukli(pečeno ali kuhano polnjeno pecivo iz Zagorja), Sarma (Zvitki iz kislega zelja z mletim svinjskim mesom in rižem), ćevapčići(mleto meso na žaru), Kulen (pikantna svinjska klobasa iz Slavonije) ...
- Zaobalno regijo so značilni vplivi Grkov, Rimljanov, Ilirov in poznejših sredozemskih kuhinj, zlasti italijanske. Ponuja številne morske specialitete (lignji, sipe, hobotnice, kozice, ribji obara - brudet ...), pa tudi mesne dobrote, kot sta pečena jagnjetina ali Pašticadasuhe fige). Skoraj v vsaki jedi gre oljčno olje, najpogostejše začimbe pa so rožmarin, žajbelj, lovorjev list, origano, majaron, cimet, nageljnove žbice, muškatni orešček ter limonina in pomarančna skorja. Ne zamudite okusiti znanih dobrot, kot so dalmatinski ali istrski pršut, paški sir, jegulje in žabe iz doline Neretve, ostrige in školjke iz Stona, fritule (ocvrto pečeno pecivo) in dalmatinska vina, kot so Babić, malvazija, prošek, Vrbnik Žlahtina, in različni likerji, kot je znameniti zadarski Maraschino.
Istrsko in dalmatinsko oljčno olje ima izjemno ekstra deviško kakovost. Med bivanjem na Hrvaškem lahko obiščete številne zanimive ceste z oljčnim oljem in se udeležite obiranja oljk v oktobru in novembru ter doživite lokalne običaje in tradicionalni način življenja. Skoraj v vsaki zasebni nastanitvi na jadranski obali lahko kupite domače olivno olje, suhe fige, lokalno vino ali likerje. To je dolga tradicija in večina gospodinjstev še vedno proizvaja oljčno olje, vino in druge izdelke za svoje potrebe in gostom prodaja vse dodatne količine.
Valuta
Uradna valuta na Hrvaškem je evro (1 evro = 100 centov). Tujo valuto lahko zamenjate v bankah, menjalnicah, poštah ter v večini turističnih informacijskih pisarn, hotelov in kampov. Kreditne kartice (Mastercard, Visa, American Express in Diners) sprejemajo skoraj vsi hoteli, marine, restavracije, trgovine in bankomati.
Vabimo vas, da odkrijete in uživate v lepotah Hrvaške, njenem blagem podnebju, kristalno čisti vodi, čudovitih plažah in neokrnjeni naravi. Popolna kombinacija bogate zgodovine in kulturne dediščine, okusne kulinarike, dobrih vin in naravnih lepot za popolne počitnice. Predvsem pa spoznajte prijazne Hrvate in njihov Laganini slog življenja!